Matej Černic
italijanska mladinska reprezentanca
italijanska članska reprezentanca
 

Športna disciplina: odbojka

Rojen: 13. septembra 1978 v Gorici

Šolska izobrazba: osnovna šola: slovenska šola Domen v Sovodnjah; nižja srednja šola: slovenska šola Ivan Trinko v Gorici; višja srednja šola: slovenska šola ITI v Gorici

Odbojkarska kariera
1986, začetek pri ŠZ Soča Sovodnje
od 1987 do 1993, Soča, mladinske lige
1993/94, Val, dečki; 1. divizija: 1. mesto
1994/95, Val, dečki; D liga: 7. mesto
1995/96, Val, mladinci; B2 liga: 5. mesto
1996/97, Val, B2 liga: 1. mesto
1997/98, Zinella Jeans Hatu` Bologna, A1: 9.; četrtfinale: Alpi Cuneo - Zinella 2:0
1998/99, Conad Ferrara, A1: 10. mesto
1999/2000, Del Monte Ferrara, A1: 9. mesto
2000/01, Yahoo Ferrara, A1: 8.; četrfinale: Noicom Cuneo - Yahoo 3:1
2001/02, Yahoo Ferrara, A1: 8.; polfinale: Casa Modena - Yahoo 3:1
2002/03, Kerakoll Modena, 2.; A1; finale: Sisley Treviso - Kerakoll 3:1
2003/04, Kerakoll Modena, A1 liga; 9. mesto
2004/05, Daytona Modena, A1 liga; 11. mesto
2005/06, Iraklis Solun (Grčija), A liga
2006/07, Fakel Novi Urengoj (Rusija)
2007/08, Dinamo Moskva (Rusija)
2008/09, Martina Franca, A1; 11. mesto
2009/10, Perugia, A1

Krstni nastop v A ligi
28.09.1997, Bologna: Zinella Jeans Hatu` - Piaggio Roma 2:3 (13:15, 15:11, 15:7, 10:15, 17:19); Matej Černic 3 (2+1)

Krstni nastop v italijanski mladinski reprezentanci
1996 (julij), Cagliari, turnir za Pokal 4 narodov

Krstni nastop v italijanski članski reprezentanci
9.5.1998, Fidenza: prijateljska tekma: Italija - Poljska 1:3

 

Matej Černic sodi v ožji krog naših najboljših odbojkarjev in športnikov vseh časov.

Z odbojko se je začel ukvarjati leta 1986 pri Soči iz Sovodenj in že kot mlad fant pokazal velike fizične sposobnosti in talent za ta šport, čeprav je bil drobne postave. Bil pa je žilav, požrtvovalen in zelo delaven. Hitro je napredoval in že na meddeželnem turnirju v superminivolleyu v Bibioneju pri Benetkah je bil proglašen za najboljšega igralca prireditve. Pri Soči je uspešno igral še v prvenstvu naraščajnikov in dečkov.

V sezoni 1993/94 je prestopil k Valu, pri katerem je v ekipi under 16 osvojil deželni naslov in v naslednji sezoni tudi prvo mesto v deželi z ekipo under 18 ter je bil proglašen za najboljšega igralca prvenstva. V isti sezoni je tudi odločilno pripomogel, da je Valova ekipa iz 1. divizije napredovala v D ligo.

Sezona 1995/96: v deželnem prvenstvu je spet osvojil 1. mesto in je tudi že zaigral v članski Valovi ekipi v B2 ligi. V tej sezoni je bil proglašen za najboljšega igralca italijanske B in C lige, decembra pa je bil prvi na tradicionalni anketi Naš športnik.

Sezona 1996/1997: z Valom je uspešno sklenil sezono in pripomogel, da je društvo napredovalo v B1 ligo. Junija 1996 se je udeležil zbirnih treningov italijanske mladinske reprezentance v Lancianu (Chieti). Julija 1996 je v Cagliariju opravil krstni nastop z italijansko reprezentanco na turnirju za Pokal 4 narodov. Avgusta/septembra 1996 je nastopil v Izraelu na evropskem prvenstvu, kjer je Italija osvojila drugo mesto za Poljsko.

Sezona 1997/98: v tej sezoni je prestopil k bolonjskemu društvu Zinella Jeans Hatu` (A1). Bolonjska ekipa se je v regularnem delu uvrstila na 9. mesto. V četrtfinalu za državni naslov je izgubila proti ekipi Alpi Tour Cuneo z 0:2. Avgusta 1997 je z italijansko reprezentanco nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Bahreinu, kjer pa se je morala Italija zadovoljiti le s 6. mestom. S člansko reprezentanco je opravil krstni nastop v Fidenzi 9. maja 1998, ko je Italija proti Poljski izgubila z 1:3.

Sezona 1998/99: društvo Zinella se je iz Bologne preselilo v Ferraro (novi sponsor Conad). Ekipa je sklenila regularni del prvenstva A1 lige na 10. mestu in se ni uvrstila v "play-off"..

Sezona 1999/2000: Matej je drugo sezono zapored igral v Ferrari (nov sponsor Del Monte). Ekipa je v regularnem delu prvenstva zasedla 9. mesto in se ni uvrstila v "play-off". Julija 1999 je opravil v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo krstni nastop z italijansko člansko reprezentanco (trener Anastasi). Azzurri so v Kijevu izgubili proti Ukrajini z 0:3, Černic je igral v vlogi libera. Mesec pozneje je imel še en nastop z "azzurri" v Franciji.

Sezona 2000/01: v prvenstvu A1 lige je še naprej igral v Ferrari (sponsor Yahoo).Ekipa je sklenila regularni del prvenstva na 8. mestu in se je uvrstila v četrtfinale "play-offa", kjer je izgubila proti ekipi Noicom Alpitour Cuneo v tekmah z 1:3. Matej je postal že stalni igralec italijanske članske reprezentance, saj je opravil vse nastope v Svetovni ligi. Junija 2001 je bil finalni del v Katowicah na Poljskem, kjer je Italija osvojila drugo mesto za Brazilijo.

Sezona 2001/02: v prvenstvu A1 lige je že četrto leto nastopil v A1 ligi v Ferrari (sponsor Yahoo). Ekipa je v regularnem delu prvenstva zasedla 8. mesto in se je uvrstila v "play-off". V četrtfinalu je premagala Lube iz Macerate s 3:2, v polfinalu pa je izgubila proti ekipi Casa Modena z 0:3. Z italijansko reprezentanco je kot kapetan nastopil septembra 2001 na sredozemskih igrah v Tuniziji in osvojil zlato kolajno. Junija 2002 je z reprezentanco na turnirju Šestih narodov osvojil 3. mesto za Brazilijo in Rusijo.

Sezona 2002/03: Matej je v tej sezoni prestopil k državnemu prvaku Kerakoll Modena. V začetku ni veliko igral, saj je bila konkurenca v ekipi zelo močna. Nato pa je z dobro igro vendarle našel mesto v ekipi in pripomogel, da je moštvo v regularnem delu prvenstva osvojilo 2. mesto in nato tudi naslov italijanskega podprvaka. V končnici prvenstva je Kerakoll v četrtfinalu premagal Itas Trento s 3:2 in v polfinalu Lube Macerato s 3:2, v finalu pa je izgubil proti Sislyu Treviso z 1:3.
Julija in avgusta 2002 je Matej nastopil z italijansko reprezentnaco v svetovni ligi. Finalni turnir je bil v Belo Horizonte v Braziliji. Italija je osvojila 4. mesto za Rusijo, Brazilijo in Jugoslavijo. Na turnirju Šestih narodov, ki s je odvijal junija 2002 v raznih italijanskih mestih, je Italija zasedla 3. mesto za Brazilijo in Rusijo. Marca 2003 je bil v Milanu final-four evropskega klubskega pokala. Černičev Kerakoll Modena je osvojil drugo mesto za Lokomotivom Belgorodom iz Rusije.

Sezona 2003/04: svetovna liga se je začela že maja in se končala julija 2003. Finalni del je bil v Madridu , Italija pa je osvojila 3. mesto za Brazilijo in Srbijo Črno goro. Septembra 2003 pa velik trijumf za italijansko reprezentanco in Mateja. "Azzurri' so v B skupini osvojili 1. mesto, v polfinalu so gladko premagali Rusijo s 3:0 (Černic ni vstopil na igrišče), v finalu pa so po ogorčenem boju odpravili še Francijo s 3:2 (Černic je dal 7 točk). Novembra 2003 poteka na Japonskem Svetovni pokal in Matej Černic je med boljšimi v italijanski reprezentanci. Naš odbojkar je vzbudil pozornost vseh svetovnih medijev, ko je na tekmi proti Južni Koreji z akrobatskim posegom z nogo (v stilu Maradone) rešil žogo.
Za Mateja je bilo leto 2003 zares uspešno. Evrospsko prvenstvo je bilo od 5. do 14. septembra 2003 v Nemčiji. Z italijansko reprezentanco je je kajpak nastopil tudi Černic, ki ni bil vedno v standardni postavi. Ko pa je stopil na igrišče, je vedno dal svoj doprinos, tako da je tudi njegova zasluga, da je Italija postala evropski prvak.
V prvenstvu Černičevemu Kerakollu ni šlo najbolje, tako da je moštvu iz Modene celo pretil izpad iz lige, kljub temu da so sestavljali ekipo zel kakovostni iralci. Naposled je moštvo le ohranilo status A1 ligaša, s tem pa da se ni uvrstilo v končnico prvenstva, predstavlja vsekakor neuspeh.

Sezona 2004/05: Italija se je kot evropski prvak uvrstila na olimpijske igre, ki so bile od 13. do 29. avgusta 2004 v Atenah v Grčiji. Matej Černic je v kvalifikacijski B skupini igral sijajno. Bil je gotovo najboljši posameznik v italijanski izbrani vrsti: proti ZDA je dosegel 19, proti Braziliji 20, proti Avstraliji 10, proti Nizozemski 11, proti Rusiji 15 točk. V četrtfinalu je proti Argentini dosegel le 2 točki, v polfinalu proti Rusiji pa sploh ni vstopil na igrišče. V finalu proti Braziliji, ki ga je Italija izgubila z 1:3, pa je Černic spet igral in dosegel 7 točk. Matej je tako osvojil srebrno kolajno, kar je gotovo njegov največji uspeh v odbojkarski karieri. Po povratku domov je bil deležen navdušujočih sprejemov v Gabrjah, Sovodnjah in v Gorici. Predsednik italijanske republike Ciampi pa je vse italijanske reprezentante, ki so dobili kolajno v Atenah in torej tudi Mateja Černica, imenoval za viteza ("Cavaliere").
Če je bila za Mateja sezona v reprezentanci nadvse uspešna, pa to ne velja za nastope v italijanski A1 ligi. S prihodom svetovno znanega trenerja Julia Velasca in z nekaterimi okrepitvami je Daytona Modena startala kot eden izmed favoritov celo za državni naslov. Sezona pa se je za ekipo iz Modene končala klavrno: moštvo je osvojilo le 11. mesto in se ni uvrstilo niti v končnico prvenstva. Iz splošne sivine se ni rešil niti naš Matej, za katerega je bila ta prvenstvena sezona dokaj skromna. Poškodbe in nenazadnje "hladen odnos" s trenerjem Velascom sta k temu veliko botrovala.

Sezona 2005/06 se je za Mateja začela na najboljši način, saj je z italijansko reprezentanco, po nepozabnih tekmah v polfinalu proti Srbiji Črni gori in v finalu proti Rusiji osvojil zlato kolajno. Če trener Velasco v Modeni ni imel zaupanja v našega odbojkarja, pa je bilo to drugače z zveznim trenerjem Montalijem, ki je povsem prenovil italijansko vrsto in v njej dodelil Mateju pomembno vlogo. V začetku "azzurrom" ni šlo najbolje, saj se Italija po več letih pvič ni uvrstila v finale svetovne lige. S trdim delom pa si je italijanska reprezentanca takoj opomogla, in z njo tudi Matej Černic, tako da je posegla celo po evropskem naslovu.
Černic je moral takoj po končanem prvenstvu 2004/05 požreti marsikatero grenko pilulo. V Modeni je igral malo in zato ga je društvo tudi "odslovilo". Na veliko prsenečenje ni našel mesta v nobenem od velikih italijanskih klubov in se je moral tako preseliti k grškemu prvoligaškemu Iraklisu iz Soluna, kjer je s tem moštvom igral v finalu končnice prvenstva proti Panathinaikosu iz Aten ikn izgubil po 4 tekmah. Prav v velikem finalu se je Mateju izmuznil tudi evropski naslov. Njegov Iraklis je v polfinalu premagal ruski Belgorod s 3:2 (Černic je dal 22 točk), v finalu pa je klonil pred italijanskim prvakom Sisleyem iz Trevisa z 1:3 (Černic 10 točk).

V sezoni 2006/07 je Matej prestopil k ruskemu prvoligašu Faklu iz Novega Urengoja, industrijsko mesto v Zahodni Sibiriji. Bival je v Moskvi in potoval v Novi Urengoj le nekaj dni pred domačimi nastopi. Fakel je v ruskem pokalu moral priznati premoč moskovskega Dinama. Sibirsko moštvo pa si je opomoglo, s tem da je poseglo po evropskm pokalu Cev. V polfinalu je premagalo Ankaro in v velikem finalu še Piacenzo, za katero je igral tudi naš odbojkar Loris Mania'.
Zaradi poškodb Matej v italijanski reprezentanci ni dal tistega doprinosa, ki ga je dal sezono prej. Na svetovnem prvenstvu na Japonskem, ki je bilo novembra-decembra na Japonskem, je Italija končala le na 5. mestu, kar je bilo seveda za azzurre neuspeh.Tudi v svetovni ligi so azzurri razočarali in se niso uvrstili v finalni del, saj so le rikrat zmagali in doživeli kar sdem porazov. Černic pa je zaradi poškodbe bolj malo igral.

V sezoni 2007/08 je Matej prestopil k Dinamu iz Moskve, najboljšemu ruskemu moštvu, ki je tudi eden glavnih favoritov za osvojitel evropskega naslova. Trenersko mesto v italijanski reprezentanci je prevzel Anastasi, ki je našemu odbojkarju zaupal pomembno mesto v izbrani vrsti in Matej ga je tudi poplačal, saj je bil na kvalifikacijskem turnirju v Catanii za olimpijske igre na Kitajskem 2008 med najzaslužnejšimi (skupno z drugim našim odbojkarjem Lorisom Maniajem) se je Italija uvrstila na kvalifikacijski turnir v Izmirju v Turčiji. Matej je tu imel smolo, saj se je na odločilni kvalifikacijski tekmi proti Španiji, poškodoval. Italija je brez njega na igrišču izgubila (2:3) in je bila s tem tudi izločena iz turnirja.

Sezona 2008/09 za Mateja ni bila najbolj uspešna. Z italijansko preprezentanco je bolj malo igral zaradi stalnih poškodb in tudi z novim klubom Martino Franco ni imel sreče. Ekipa je startala z velikimi ambicijami, a se je morala zadovoljiti le z 11. mestom. Torej se ni uvrstila v končnico, kar je bil minimalni cilj kluba. Kljub vsemu pa ga je zvezni selektor Anastasi ob koncu sezone vključil v reprezentanco za svetovno ligo, ki se je začela konec junija 2009 in mu na dveh prijateljskih tekmah, ob odsotnosti Vermiglia, celo zaupal kapetanski trak.

V svoji zelo bogati karieri je prejel številna priznanja.